Živo mejo posadimo tako kot druge rastline v jeseni, ko rastline prenehajo z rastjo ali spomladi, do takrat, ko rastline ponovno pričnejo z rastjo. Kako gosto jih bomo sadili, je odvisno od tega, katere rastline smo si zbrali za živo mejo. Če sadimo kalino, potem posadimo na dolžinski meter pet rastlin. Le-te so lahko v eni vrsti ali pa v dveh. Če jih sadimo v dve vrsti, je sajenje v trikotnik. Tako so rastline v meji povsem zapolnile vsa prosta mesta.

V kolikor sadimo za živo mejo tuje, potem posadimo samo dve rastlini na dolžinski meter. Pri smreki pa posadimo samo eno rastlino na meter, ker se le-ta močneje razrašča.

Ob sajenju žive meje tudi pognojimo

Pri sajenju žive meje običajno poskrbimo tudi za gnojenje. Saj, če rastline ne bodo imele na voljo potrebnih hranilnih snovi, tudi rasle ne bodo. Za gnojenje lahko uporabimo BIOPOST, ORGANO ali AGROSOL. Gnojilo potrosimo po površini, potem, ko smo na korenine nasuli vsaj nekaj centimetrov zemlje. Po sajenju moramo rastline tudi dobro zaliti. To pa ni edino zalivanje. V kolikor smo posadili zimzelene rastline, jih moramo zalivati tudi pozimi. S svojimi listi v zimskem času prav tako oddajajo vodo. Ker so tla zmrznjena ali pa je zima suha, nimajo možnosti sprejemati vode, zaradi česar lahko povsem propadejo.

Poskrbimo za hitro ukorenitev žive meje

Ko pa rastline spomladi pričenjajo z rastjo, jih poškropimo po listih s pripravkom AGROSTEMIN in s tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje vsaj še dvakrat ponovimo v desetdnevnih presledkih. Tako dosežemo, da se rastline hitro in temeljito ukoreninijo.